Odvisnost od iger na srečo – športnih stav Moja zgodba – uvod

Začelo se je popolnoma nedolžno kot oblika zabave s prijatelji v osnovni šoli, ko sem prvič vplačal stavni listek z nekaj tekmami. Le kdo bi lahko vedel, da bo to del mogočne zgodbe. Med srednjo šolo sem občasno stavil ampak nikoli resno. Sem velik ljubitelj športa in vešč v statistiki in poznavanju igralcev, bil sem tudi navdušen nad računalniško igrico Football Manager, ki me je prevzela. Med študijem na univerzi v Ljubljani pa sem začel svojo svobodo in več prostega časa namenjati športnim stavam, na začetku v glavnem nogometu. Nekako sem igro FM zamenjal za stave in v prepričanju, da lahko lepo zaslužim sem vedno več denarja namenil temu. Bil sem deloven študent, saj sem si veliko denarja prislužil s študentskim delom, zato sem si igranje lahko privoščil, ne da bi bil za karkoli prikrajšan. Težava se je začela stopnjevati, ker sem vedno več časa namenil stavam, načrtovanju in sanjaril o pravilnih strategijah ter kako premagati sistem. Več kot sem zastavil, bolj me je bilo sram in pekla me je vest, vedno bolj sem se jezil sam nase, da sem sploh začel. Začel sem popuščati pri študiju, izogibal sem se prijateljem in se vedno bolj izoliral. Zapiral sem se vase in vse strogo ter premišljeno prekrival pred vsemi.

Bil sem vedno nasmejan, pozitiven a sem se vztrajno izogibal resnih pogovorov. Pred partnerko in družino sem vse prikril ter jih vedno zmanipuliral, da slučajno ne bi česa posumili. Bolj kot sem zabredel, več sem lagal in živel dvojno življenje, ter se skrival pred resnico. Spravil sem se v veliko neprijetnih situacij in vsaka je pripomogla k razvoju odvisnosti. Velikokrat sem emocionalnost iztiril, vse se mi je zdelo nesmiselno, počutil sem se grozno, dolge ure in večere sem razmišljal o smislu življenja in se smilil sam sebi, obtoževal sistem. Občutek nemoči in sramu me je pripeljal tudi do najtemnejših misli, če nemara ne bi bil svet brez mene boljši, saj sem neuporaben in samo v napoto. Pred najhujšim me je obvarovala misel, da če pobegneš v tem življenju boš pa to reševal v naslednjem in še težje bo. Študija nisem dokončal, odnehal sem tik pred ciljem, kar me je še dodatno potrlo. Vedno sem nekako nihal med hudimi in malo boljšimi obdobji. Velikokrat sem zapravil vse kar sem lahko. Več kot bi imel, več bi zapravil. Možgani so mi preprosto odpovedali, nenadzorovano sem žele nazaj priigrati izgubljeno. Ko sem zapravil vse, sem besnel, preklinjal, se razjokal in se zaklel, da je bilo to zadnjič, da je treba končati in se strezniti. Po telesu me je mravljinčilo, spraševal sem se, pa zakaj ravno jaz, zakaj mi ne uspe. Kaj delam narobe. Popolnoma sem se zavedal, da to nikamor ne vodi oziroma ne v pravo smer. Vse mi je bilo kristalno jasno, ampak želja in hrepenenje sta bila močnejša. Poizkušal sem prenehati na mnogo načinov. Večkrat sem imel dobra obdobja abstinence. Včasih sem zdržal par tednov, včasih tudi kak mesec ali dva, ampak ko sem se zavedal, koliko sem že zapravil, me je vedno povleklo nazaj.

In ironično je, da daljše kot je bilo abstinenčno obdobje, hujši je bil naval na stave, ter adrenalin na razburljivo doživetje. Več kot sem zapravil, hujši so bili občutki krivde, jeze, obupa, tesnobe, pojavila se je depresija. Nisem vedel kako naj se borim proti temu, edini izhod sem videl v tem, da sem si izposodil denar, najel kredit in povečal vložek, ker sem moral vedno več nadoknaditi. Vmes mi je velikokrat dobro kazalo, včasih sem si izplačal več tisoč evrov v enem večeru(večino časa sem igral preko različnih spletnih stavnic kjer lahko igraš vedno v živo brez nekih omejitev, potrebuješ samo dostop do interneta, bančno kartico in denar), lahko je bil tudi dober teden, a na koncu meseca sem potreboval nov načrt, ker sem bil še v hujšem minusu. Komaj sem se prebijal iz meseca v mesec. To je začarani krog iz katerega nisem videl izhoda. Lagal sem sam sebi tako močno, da sem si verjel. Lagal sem vsem, ki mi v življenju največ pomenijo in jih imam rad. Trpel sem, ker sem izigraval, goljufal in manipuliral s tistimi, ki sem jim zaupal in še huje, s tistimi, ki so zaupali meni. Odvisnost me je spremenila. Izgubljal sem stik z realnim svetom.

Imam dobro službo, ki sem jo nekako obdržal, bolj po zaslugi naklonjenosti nadrejenih in mojem dobrem odnosu do dela v preteklosti. Menim, da sem zelo dober in zavzet delavec, kar se mi je na koncu nenazadnje obrestovalo. Za to sem neizmerno hvaležen. Sem pa prestal res turbulentno obdobje, motivacija mi je padala, izgubljal sem čut za odgovornost, postal sem površen in sebičen. Prevzela me je negativna miselnost in čustva so mi otopela. Bolj kot si pod stresom, bolj te vleče v oblake, v omamo. Vedno znova sem pred odgovornostjo in srečanjem z realnostjo pobegnil v svet igranja športnih stav. Po petih letih sem prvič padel na tla, obupan, brez rešitev.

Svoje težave sem moral zaupati svoji partnerki in družini. Poiskal sem si pomoč pri psihoterapevtu in na klubu anonimnih hazarderjev. Počasi sem začel okrevati, se pogovarjati o težavah in jih poizkušal reševati. Tudi donosi so se postopoma izboljševali, pridobival sem samozavest, sprejel marsikatero novo mišljenje in širil obzorja. Res ogromno sem napredoval s pogovori, ampak se takrat tega še nisem zavedal. Marsikatero moje prepričanje sem moral pretehtati in ponovno ovrednotiti. Ampak globoko v srcu, si nisem zaupal, nisem bil odločen, da sem s tem končal za zmeraj. Nisem se še zavedal resnosti situacije. Še vedno sem nosil masko, veliko sem si priznal, vsega pa še ne.

Po desetih mesecih sem bil zdrav, ozdravljen(to bi vam rekel takrat). Psihoterapevta sem postopoma prenehal obiskovati, anonimne hazarderje prav tako in počasi a vztrajno se je vračala misel, samo malo lahko poizkusiš, saj zdaj si zdrav, zdaj se lahko kontroliraš, samo za zabavo, samo nekaj eurov. In kar naenkrat se je zgodilo. Prekinil sem abstinenco. Po nekaj tednih sem bil nazaj v formi, po nekaj mesecih sem si moral najeti novi kredit in potem vedno znova, še več, še večji krediti, še večji vložki. Ko sem porabil vse možnosti, prešel vse limite in bil kreditno nesposoben, ko sem si že začel izposojati denar pri ljudeh, ki jih drugače niti v sanjah ne bi prosil za denar in si nakopal dolgove vredne čudovitega stanovanja ali hiše, sem po osmih letih takega življenja prišel do točke brez izhoda. Moja odvisnost od športnih stav je bila tako huda, da sem se popolnoma zavedal, da me je nadvladala, da nimam možnosti, da je močnejša in da takšno nadaljevanje pomeni pogubo. Bil sem na dnu, na dnu oceana.

Nisem se odločil, da bom prenehal, nisem imel moči, da bi se to odločil in zdržal. V to me je prisilil položaj, ogromni dolgovi, vedno hujše laži in manipuliranje, spet sem vsem lagal in se zapletal. Potrošil sem ogromne količine energije in časa zaradi prikrivanja in bežanja. Meni se je zdelo, če izvejo, da sem zapadel nazaj v odvisnost, se mi bo podrl svet. Neznanski pritiski s katerimi sem se navadil živeti, moje patološko laganje in zavajanje, moje brezciljno tavanje, trpljenje z vsemi občutki nemoči in razočaranj, življenje brez ciljev in vsa iluzija moje podobe kot člana družbe bi se zrušilo in na srečo, se je.

Published by D23

Gambling addict in recovery.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: