Kaj storiti v krizi? del – 9

Ne glede na to, kako dober plan abstiniranja si zastaviš, kako močno si motiviran in odločen, kriza nastopi. Mene je na začetku vedno presenetila. Počutil sem se nemočnega in brezvoljnega, vendar se nisem zavedal, da sem v krizi.

Čez čas sem se naučil opazovati in prepoznavati sebe in svoje občutke. Takrat sem ugotovil, da se znaki krize pojavljajo dalj časa. Postajam utrujen, kakor da moja energija kar izpuhti, pred tem pa sem velikokrat nemiren in razdražljiv. Vse postane težko. Čutim utrujenost, ampak je drugačna kot tista od fizičnega napora. Nekaj me razžira od znotraj navzven. Najraje bi spal, da bi se izognil tem občutkom, v želji, da bodo izginili. V takem obdobju se nagonsko izoliram. Naenkrat vidim vse črnogledo in brezizhodno.

Pomemben je načrt, ki si ga vsak zasvojenec pripravi zase. Kaj boš storil, ko nastopi kriza? Sestaviš si seznam stvari, ki jih lahko storiš, da se izogneš omamljanju. Potrebuješ nadomestne načine uravnavanja čustev, skozi katere energijo preusmeriš nekam drugam, kjer ti ne škoduje. Dobri primeri so tek, telovadba, pogovor s prijateljem, sprehod v naravo, pogovor z mentorjem ali terapevtom, pogovor v terapevtski skupini, lahko tudi pišeš dnevnik ali blog. Ker  smo si ljudje različni, mora vsak posameznik ugotoviti kaj mu ustreza.

Moj prvi ”varnostni ventil” je tek. Tečem že od nekdaj. Ko sem dobre volje, slabe volje, pa tudi med bolnišničnim zdravljenjem sem veliko tekel. Potrebe po izdatku energije so različne: včasih tečem več kot uro, včasih je dovolj že 20 minut. Zgodi pa se tudi, da se umirim že, ko obujem tekaške čevlje. Do sedaj sem se preizkusil v maratonu na 10km in 21km. Sedaj, ko sem v procesu rehabilitacije in sem bolj discipliniran pa imam tudi nov cilj – želim si preteči tudi 42km.

Umirjeni tek, ki ga redno izvajamo je izjemno pomemben del rehabilitacije. Kot pravi Sanja Rozman v knjigi Peklenska gugalnica:

˝Tek je ritmično gibanje, ki je človekov najbolj naravni gibalni vzorec. Ko tečemo počasi in ne mislimo na dosežke, napore ali samopremagovanje, ampak se lahkotno zazibljemo v prebujajoče se jutro, pride do samopozabe. V takih trenutkih lahko popustijo obrambni mehanizmi in doživimo stik s svojo dušo ali neposredni stik z naravo. To pa je najvišji cilj teka v procesu duhovne preobrazbe!˝

Tekom zdravljenja smo v bolnišnici imeli vsakodnevno jutranjo in večerno vadbo. Vedno ob istem času. To pozitivno vpliva na zdravljence iz najmanj dveh razlogov. Prvi je disciplina, ki je primanjkuje vsem odvisnikom in brez katere je duhovna rast nemogoča. Drugi pa je krepitev zdravja z aerobno vadbo.

Dr. Rugelj pravi: ˝Zdravljeni alkoholik, ki bo zjutraj telovadil, ta dan ne bo prekršil abstinence. Preden bo spet začel piti, se bodo dvomi in padec motivacije pri njem pokazali tako, da ne bo redno telovadil. Motivacija je glavni pokazatelj uspešnega zdravljenja.˝ Sklepam, da je situacija pri zdravljenih hazarderjih enaka.

Zelo mi pomaga redna dnevna telovadba. Sestavil sem urnik vadbe, ki ga redno spremljam in popravljam. To, da lahko sproti spremljaš napredek je vsaj na začetku abstinence zelo pomembno. Občutek napredovanja je namreč ključen pri dvigovanju samozavesti. Če se zdimo sami sebi dovolj pomembni, bomo delali v smeri dobrega počutja in zdravja. Vodena evidenca vadbe nam lahko služi kot pripomoček pri spremljanju našega čustvenega stanja. Odstopanja, ki jih tam opazimo, lahko nakazujejo na prihajajočo krizo, zato jih lahko vzamemo kot opozorilo.

Published by D23

Gambling addict in recovery.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: