
Za skupnost anonimnih hazarderjev sem prvič slišal pred desetimi leti. Znano mi je bilo, da obstajajo skupine za anonimne alkoholike, kaj več pa ne. Ker je moje gemblanje postalo neobvladljivo, sem si proti koncu študija v Ljubljani prvič poiskal pomoč. Na spletu sem našel kontaktno številko, lokacijo sestanka in termin. Zelo dobro se spominjam, kakšne notranje boje sem bil, preden sem si upal poklicati. Trajalo je kar nekaj dni, da sem zbral pogum. In še takrat sem klical precej prestrašen in rahlo v dvomih, ali sploh naj grem. Staršem sem obljubil, da bom nekaj spremenil, zato sem se moral odločiti za ta korak. Ker je bil gospod na drugi strani linije zelo prijazen in preprost, me je prepričal.
Bil je deževen petek, večerni termin. Jesen se je bližala h koncu, postajalo je mrzlo. To je še dodatno načenjalo mojo voljo in željo po spremembah. V takem vzdušju, se mi je zdela ideja o pogovoru s popolnimi neznanci o mojih velikih težavah neprivlačna. Da bom tam sedel v neki sobici med samimi odraslimi ljudmi, ki imajo še hujše težave kot jaz. Star malo čez dvajset, fizično dokaj odrasel, psihično pa bolj v hibernaciji. Kaj naj jim sploh povem? Kako se naj pogovarjam z odraslimi? Itak me nihče ne bo razumel.
Na srečo sem bilj dovolj obupan, da sem tvegal. Grem, pa bo kar bo. Kaj točno pa lahko izgubim, sem se spraševal?
Priznam, ni mi bilo žal. Niti takrat, sploh pa ne danes. Bil sem zelo lepo sprejet. Nihče ni pritiskal name, povedal sem kar sem želel in kolikor sem želel. Vsi so bili nekoč v moji koži in vedeli so, kako se borim. V glavnem sem bolj poslušal kot govoril. Več kot sem slišal, bolj sem se čudil. V vsaki zgodbi, sem našel del sebe. Kako je to mogoče?
Skupina dela po načelu dvanajstih korakov okrevanja.
- Priznali smo, da smo pred kockanjem nemočni in da so naša življenja postala neobvladljiva.
- Pričeli smo verjeti, da nas sila, ki je večja od nas, lahko povrne v običajno življenje in razmišljanje.
- Sklenili smo, da prepustimo našo voljo in naša življenja v skrb tej sili, kakor jo pač vsakdo razume.
- Naredili smo temeljito in neustrašno moralno in denarno inventuro nas samih.
- Sebi in drugim ljudem smo priznali natančno naravo naših zablod.
- Popolnoma smo pripravljeni na odstranitev vseh naših značajskih hib.
- Ponižno bomo prosili Višjo silo (oziroma Boga kakor ga kdo razume), da odstrani naše značajske hibe.
- Naredili smo seznam vseh tistih, ki smo jih oškodovali in postali smo pripravljeni popraviti, kar smo jim prizadejali.
- Takoj ko je bilo to mogoče, smo se neposredno opravičili vsem tistim, ki smo jih prizadeli. Razen v primerih, če bi s takim ravnanjem prizadeli tretjo osebo ali če bi s priznanjem povzročili še večjo škodo.
- Nadaljevali smo z osebno inventuro in kadar nismo imeli prav, smo to nemudoma priznali.
- Z molitvijo in meditacijo smo se prizadevali izboljšati naš zavestni stik z Bogom, kakor ga razumemo, molili pa zgolj za spoznanje njegove volje glede nas in za moč, da jo izvršujemo.
- Potem, ko smo se trudili, da bi ta načela udejanjali v vsem svojem početju, smo skušali to sporočilo prenesti drugim neobvladljivim hazarderjem.
Zelo pomemben podatek je tudi, da je edini pogoj za članstvo v Anonimnih hazarderjih želja, da bi prenehali hazardirati.
Prilagam še 20 vprašanj, na katera lahko odgovorite.
- Ali si že kdaj namesto v šolo ali v službo odšel na kraj, kjer si igral na srečo?
- Ali je igranje na srečo kdaj povzročilo v tvojemu domu prepire in nesrečo?
- Ali igranje na srečo slabo vpliva na tvoj ugled?
- Ali si imel kdaj po igranju na srečo slabo vest?
- Ali si kdaj igral, da bi z dobljenim denarjem plačal dolgove ali pa rešil kakšne druge težave, povezane z denarjem?
- Ali je igranje na srečo kdaj povzročilo zmanjšanje tvojih življenjskih ciljev?
- Ali si čutil, potem ko si izgubil, da se moraš čim prej vrniti in priigrati izgubljeno nazaj?
- Ali si, ko si zadel velik dobitek, čutil močno potrebo, da se čim prej vrneš in priigraš še več?
- Ali si pogosto igral do zadnjega novčiča?
- Ali si si kdaj sposodil denar za stave pri igrah na srečo?
- Ali si kdaj kaj prodal, da bi z denarjem lahko igral?
- Ali si denar, namenjen za igranje z nejevoljo uporabil/a za druge nujne stroške?
- Ali si zaradi igranja na srečo zanemaril dobrobit sebe in svoje družine?
- Ali si kdaj igral dlje kot si nameraval?
- Ali si kdaj igral, da bi ubežal pred skrbmi in težavami?
- Ali si kdaj storil, ali pa razmišljal o tem da bi storil nezakonito dejanje, da bi si s pridobljenim denarjem lahko omogočil igranje na srečo?
- Ali si imel (imaš) kdaj zaradi igranja na srečo težave s spancem?
- Ali ti razočaranja, prepiri ali užaljenost vzbujajo potrebo po igranju?
- Ali si kdaj imel željo proslaviti kakšen vesel dogodek z nekaj uricami igranja na srečo?
- Ali si kdaj kot posledico pretiranega igranja na srečo pomislil na samomor ali kakšno drugo obliko samouničenja?
Večina neobvladljivih hazarderjev bo pritrdilno odgovorila na vsaj sedem izmed zgornjih vprašanj.
Leave a Reply