Gambling darkness

SSKJ:

• minljívost -i ž (í) lastnost, značilnost minljivega: minljivost lepega
• minljívost -i ž dejstvo, da kaj v določenem času preneha obstajati
• bívanje -a s (í)

b) minljivost človeškega bivanja; pojem bivanja; ekspr. to ni življenje, ampak samo bivanje

• nèpovrátnost -i ž (ȅ-ā)
  nepovrnljivost: minljivost in nepovratnost časa / knjiž. izgubiti se v nepovratnost
• pozémski -a -o prid. (ẹ̑)
  knjiž. ki je na zemlji, ki pripada zemeljski stvarnosti: pozemske dobrote, težave; pozemska sreča / ekspr. on je čisto pozemski človek / v krščanstvu pozemsko življenje; sam.: minljivost vsega pozemskega

Kaj pa tebi pomeni minljivost? Minljivost življenja?

Nekatere okoliščine in dogodki nas opomnijo, da smo minljivi, da se vse enkrat konča. Želimo si, da bi nekatere stvari trajale večno. Da bi bili večno mladi, večno zdravi, večno živi…

Strah pred smrtjo in našo končnostjo je posebna tema, velikokrat tabu. Težko se odkrito pogovarjamo, kaj zares sledi po naši smrti. Kako bo svet izgledal brez nas. Marsikdo ti svetuje: bolje bo, da o tem sploh ne razmišljaš. Ali bi vseeno morali? Pravzaprav, zakaj pa ne?

Nekatere življenjske situacije so tako težke, da si želimo, da se oseba reši, reši trpljenja na tem svetu, v tej obliki. Ker druge rešitve sploh več ne vidimo. Lahko se pripravimo na slovo bližnjega, se sprijaznimo in mislimo, da smo to že predelali ter preboleli. Tako je najbolje, čeprav bo težko. Vsaj tako se tolažiš.

Trenutek, ko se znajdemo z občutki minljivosti, ki jih sproži smrt bližnjega, je trenutek usode, kjer obstanemo goli pred njeno resnico. Razgaljeni do te mere, da še zadnje maske iz obraza padejo na tla in iz globin naše duše privrejo globoki spomini, številni občutki in bolečine. Če si ob tako intenzivnih čustvih dovolj dolgo pustimo čutiti, in se istočasno vsaj delno držimo na distanci od bolečine (da ne izgubimo razsodnosti), se sčasoma odpro vrata zavedanja, skozi katera lahko vstopimo v širše zavedanje. Na koliko relacij naletimo ob srečanju z minljivostjo. In kako je vse povezano z odnosi.

Začneš se spraševati, kdo sem jaz? Kdo so ljudje, ki me obkrožajo v življenju? Kakšen je moj namen? Zakaj sem kjer sem in kakršen sem? Sem na pravi poti? Sem res to kar želim biti?

Konci nas obdajajo vsak trenutek. To je minljivost. Hkrati pa omogočajo vedno nove in nove začetke. Nova rojstva. Trenutek, ki mine, nas lahko navdaja z žalostjo. Vendar je tudi izjemno lep, poln radosti. Je edinstven in neponovljiv. In vedno znova nam daje prostor za nov začetek.

“Zares, prah si in v prah se povrneš.” (Biblija, Stara zaveza, Geneza, 1. Mojzesova knjiga 3,1-24)

Življenje je ciklično. To je zakon narave, vse pride in gre. Krog narave, ki zna umreti in se znova roditi. Ki mora ob pravem času dopustit smrt in rojstvo novega. Vsako jesen se narava poslavlja. Pozimi zaspi, da se lahko spomladi znova rodi.

Spremembe so neizogibne, ker je to živo, gibljivo vesolje. Naše vesolje je prežeto z energijo, in energija, ki ne more teči, nima nobenega namena.

Naravno je, da se spremembam upiramo, saj se radi počutimo varne in nadzorujemo vse, tudi stvari, za katere vemo, da jih ne moremo. Ko razumemo zakon minljivosti, se z življenjem soočamo z odprtostjo in sprejemanjem vsega, kar je tukaj in zdaj.

Tako jaz po vsem tem času dojemam gemblanje. To je spomin in opomin. Vendar je preteklost, ki mi je ponudila nov začetek. In vsako jutro, res vsako jutro se zahvalim (ok priznam, skoraj vsako). Hvala ti življenje, za nov dan. Za novo priložnost. Za novo rojstvo.